TOLSTOJ V KLAVNICI

Eden najbolj branih pisateljev na svetu,Lev N.Tolstoj,se je odločil obiskati klavnico v Tuli.Vedno si je želel videti,od kod ljudje dobivamo hrano,a ga je pri iskanju odgovora zadrževal odpor,ki ga čuti človek ob pričakovanju strašnega trpljenja,pri katerem je nemočen.Kljub temu pa je v visoki starosti storil ta korak in ga opisal v knjigi ˝Pervaja stupanj˝ (Prvi korak).V petek sem se torej odločil obiskati Toulo.Na poti sem srečal prijaznega znanca blagega srca in ga povabil s sabo.˝Da,slišal sem,da je klavnica zelo dobro urejena.Tudi sam bi jo rad videl,ampak če pravkar ubijajo živino,ne grem tja.˝˝Zakaj ne?Jaz hočem videti ravno to!Če jemo meso,morajo nekoga ubiti.˝˝Ne,ne!Ne morem!˝Mimogrede,ta človek je športni lovec ter ubija divjad in ptice.Kljub vsemu sva šla skupaj v klavnico.Že pri vhodu sva zaznala močan,neprijeten smrad-kot po lepilu za les ali po barvi.Bolj ko sva se bližala,močnejši je bil vonj.Zgradba je bila iz rdečih opek,izredno visoka,z oboki in velikimi dimniki.Desno od vhodnih vrat se je na tretjini hektarja raztezalo veliko zaprto dvorišče,kjer so dvakrat tedensko prodajali živino.Levo od vratarjeve lože so bile komore-tako imenujejo prostore z obokanimi vrati,poševnimi asfaltnimi tlemi in pripravami za prenašanje in obešanje trupel.Zunaj je na klopi sedelo šest mesarjev.Njihovi predpasniki so bili prepojeni s krvjo,zavihani rokavi pa so razgaljali mišičaste,prav tako krvave roke.Ravno pol ure pred najinim prihodom so končali z delom in zato sva ta dan lahko videla le prazne komore.Čeprav so bile z obeh strani odprte,se je čutil vsiljiv vonj po topli krvi.Tla so bila svetleče rjava,s strjeno krvjo v razpokah.Eden od mesarjev nama je opisal celoten postopek zakola in pokazal prostor,kjer se to dogaja.Nisem ga ravno najbolje razumel,tako da sem si ustvaril milejšo,čeprav še vedno zelo grozno predstavo o takem načinu ubijanja.Pogosto realna slika naredi name veliko blažji vtis kot domišljijska,vendar je bilo tokrat drugače.Naslednjič sem prispel pravočasno.Bil je topel junijski dan.Vonj po krvi je bil še močnejši,zaudarjalo je še bolj kot prvič.Ta dan je bilo dela ogromno.Na zaprašenem dvorišču je bilo veliko živali in gnali so jih v ograjene prostore ob komorah.Vsi mesarji so delali v komorah,tako da na dvorišču ni bilo nikogar.Ta dan so zaklali približno sto živali.Nameraval sem vstopiti v eno izmed komor,vendar sem pred vrati obstal.V prostoru je bilo namreč polno trupel,kri je kapljala z njih in tekla po tleh.Mesarji so bili umazani od krvi,in če bi vstopil,bi bilo enako tudi z menoj.Eno obešeno truplo se je pomikalo proti vratom.Zaklan vol je ležal na hrbtu z dvignjenimi belimi nogami,mesar pa je z močnimi rokami paral čvrsto,napeto kožo.Skozi nasprotna vrata so prignali rdečega,dobro rejenega vola.Vlekla sta ga dva moža.Takoj,ko so vstopili,je mesar nad njegovim vratom zavihtel nožmin ga zabodel.Kot da bi mu naenkrat odpovedale vse štiri noge,je padel na trebuh,se takoj nato zvrnil na bok in začel brcati.Drug mesar ga je prijel s hrbtne strani,zgrabil njegove rogove in mu pritisnil glavo bo tla,potem pa mu je z nožem prerezal vrat.Izpod glave je pritekel potok črno-rdeče krvi,neki deček pa jo je lovil v vedro.Vol je ves čas trzal z glavo in noge vihtel po zraku,kot da bi poskušal vstati.Vedro krvi se je hitro polnilo,vol pa je še vedno živel.MOčno je sopel in tako sunkovito brcal,da so se mesarji raje umaknili.Ko je bilo eno vedro polno,ga je deček na glavi odnesel v oddelek za predelavo,drugi pa je nemudoma pristavil novo vedro.Vol je še naprej trzal in brcal z nogami.Ko je kri nehala teči,je mesar dvignil volovo glavo in začel odirati kožo,vol pa se je še naprej zvijal.Odrta glava je ostala v položaju,v katerem jo je pustil mesar;bila je rdeča,z belimi žilami,z leve in desne pa je od nje visela koža.Žival se še ni nehala zvijati.Potem je mesar prijel nogo,jo zlomil in odsekal,v ostalih treh nogah in trupu pa so se trzljaji nadaljevali.Odrezali so mu vse noge in jih vrgli na kup nog,ki so pripadale drugim zaklanim volom,trup pa odvlekli do dvigala.Šele ko so ga obesili,je trzanje prenehalo.Tako sem gledal še zakol drugega,tretjega in četrtega vola.Vsakič isto:rezanje glave s pregriznjenim jezikom in trzljaji.Edina razlika je bila v tem,da klavec ni vedno zadel v prvem poskusu in žival ni takoj padla.Če je zgrešil svoj cilj,je vol skočil,zatulil in ves krvav poskusil pobegniti,a so ga spet hitro prijeli za glavo,mesar je ponovno zabodel in vol je padel.Odpravil sem se do vrat,skozi katera so priganjali vole in videl še drug prizor-kako vole prisilijo,da vstopijo.Vsakega so ujeli v ogrado in ga vlekli naprej z vrvjo,ovito okoli rogov.Žival je zavohala kri in ni hotela naprej,včasih je celo zatulila in rinila nazaj.Dva človeka sta prešibka,da bi lahko potegnila enega vola,zato je mesar stopil nazaj,prijel vola za rep in ga s tako silo zvil,da je hrustanec počil.Vol je takoj stopil naprej.Ko so opravili z živino enega lastnika,so pripeljali drugo.Prvi v novi skupini ni bil vol,temveč bik-lep,dobro rejen,črn z belimi lisami na nogah,mlad,mišičast,poln energije.Vlekli so ga naprej,on pa je sklonil glavo in se odločno uprl.Mesar je zgrabil rep tako rutinsko,kot vlakovodja potegne ročico sirene,ga zvil,hrustanec je počil in bik je tako sunkovito skočil naprej,da je vznemiril tiste,ki so držali vrvi.Zopet se je ostavil in s črnimi očmi gledal naokoli.Beločnice je imel popolnoma rdeče.Toda v repu je znova počilo,bik je spet poskočil in pristal na želenem mestu.Pristopil je klavec,nameril in udaril.Toda udarec je zgrešil cilj.Bik je skočil,otresel z glavo,zatulil,se ves okrvavljen osvobodil in dirjal naprej.Vsi ob vratih so odskočili,a mesarji so izkušeni-hitri in učinkoviti.Ne meneč se za nevarnost,so ujeli vrv,ponovili őperacijo rep˝ in že je bil bik v komori.Zvlekli so ga v ogrado,iz katere tokrat ni ušel.Klavec je hitro poiskal točko,kjer dlaka raste v obliki zvezde in ko jo je našel,je kljub krvi udaril.Lepa žival,polna življenja je padla.Glava in noge so trzale,dokler ni izkrvavel in so mu odrli glavo.Pet minut kasneje je bila glava nameščena-odrta,rdeča namesto črna;očiki so prej žarel s tako izjemno barvo,so bile neme in steklene.Kasneje sem šel v tisti del klavnice,kjer pobijajo manjše živali-zelo velik prostor,asfaltna tla in mize s pregradami,na katerih ubijajo drobnico in teleta.Tu so z delom že zaključili...V dolgi komori,prežeti z vonjem po krvi,sta bila le dva mesarja.En je zbadal nogo mrtvega jagnjeta in z roko trepljal njegov napet trebuh,drugi,mlad fant s krvjo prepojenem predpasniku,pa je kadil cigareto.Razen njiju ni bilo v tej dolgi,temni komori,polni ostudnih vonjav,nikogar.Za seboj sem videl v prostor vstopiti še nekoga.Mislim,da je bil upokojen vojak.Prinesel je leto dni starega ovna,črnega z belo liso na vratu in z zvezanimi nogami.Žival je položil na eno od miz kot bi jo polagal v posteljo.Stari vojak je mesarja pozdravil-očitno ga je poznal-in vprašal kdaj imajo dopust.Fant s cigareto je vzel nož,ga nabrusil ob robu mize in odgovoril,da so prosti ob praznikih.Oven je ležal tako tiho,kot da bi bil mrtev,le da je malce pomahal z repom in dihal hitreje kot navadno.Vojak je nežno pritisnil na mizo njegovo privzdignjeno glavo,mesar se je še naprej pogovarjal,z levo roko je prijel ovna za glavo in mu prerezal vrat.Oven je trznil,mali rep pa je otrdel in nehal migati.Fant si je med čakanjem,da priteče kri,še enkrat prižgal cigareto,ker mu je ugasnila.Pritekla je kri in oven je začel trzati,pogovor se je nemoteno nadaljeval.Prizor je bil grozljiv.
Lev Nikolajevič Tolstoj