Živjo!
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice vas vabi na miroljubni shod ob svetovnem dnevu varstva živali, ki bo v soboto, 4. oktobra, s pričetkom ob 11. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ob tem dnevu želimo ponovno opozoriti ter informirati slovensko javnost o slabem položaju vseh živali v naši družbi. 28 milijonov zaklanih rejnih živali za meso, približno 100 tisoč pobitih živali s strani lovcev, več tisoč mučenih živali v laboratorijih in še mnoga druga mučenja živali Sloveniji nikakor ne morejo biti v ponos. Zato sprašujemo odgovorne v državi: Zakaj se ta teror nad živalmi dopušča, ter kako dolgo še, ali niso opozorila človeštvu v obliki katastrof jasna in nedvoumna. Zakaj se celo ta dejavnost subvencionira kljub znanim dejstvom, da je npr. množična reja živali na prvem mestu med onesnaževalci okolja in povzroča več toplogrednih plinov kot celoten promet. Torej vsi davkoplačevalci plačujemo nekoga, da nam uničuje zemljo in vodo. Ali ni to čudno in nelogično?
V Celju v teh dneh nastopa živalski cirkus Gärtner, ki je še posebej znan po mučenju nastopajočih živali, zato so mu nekatere sosednje države že odrekle gostoljubje. Protestna pisma zaradi cirkusa lahko pišete celjskemu županu, Bojanu Šrotu na naslov zupan@celje.si
Lep pozdrav!
Damjan Likar
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
The society for the rights and liberation of animals, Slovenia
Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva
Tel.: +386 (0)3 5763 303, GSM: +386 (0) 31 499 756
Društvo je upravičenec do donacije 0,5% iz dohodnine.
Davčna številka: 68844930
Transakcijski račun: 02011-0253228311
International account: IBAN: SI56 0201 1025 3228 311
Društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu.
Skupaj gradimo živalim, ljudem in naravi prijazno Slovenijo.
www.osvoboditev-zivali.org · info@osvoboditev-zivali.org
petek, 3. oktober 2008
SIEMENSOV VLAK DO SMRTI POVOZIL MEDVEDA
Siemensov vlak do smrti povozil medveda
Medved je zaščitena živalska vrsta, kar pomeni, da bi morala biti podjetja kot so denimo Slovenske železnice zavezana k odgovornosti za ohranjanje življenja živali, skozi habitat, katerih potekajo njihove prometne poti. Namesto tega, kot kaže spodaj opisani primer, do zaščitenih in drugih živalskih vrst gojijo brezbrižen odnos, saj jih očitno skrbi le povečevanje dobičkonostnosti, pri čemer živali (pa tudi ljudi), ki jih povozijo, obravnavajo le kot kolateralno škodo.
Siemensov vlak, ki je iz Ljubljane odrinil v petek, 5. 9. 2008, ob 19.40 je približno pol ure kasneje, ko je bila že trda tema med Planino in Rakekom do smrti povozil odraslega medveda. Po naravi trka sodeč je lokomotiva medveda presenetila, ga pograbila pod kolesje in dobesedno strla in razrezala do smrti. Iz kolesja, kot je kolegom kasneje pripovedoval strojevodja, je gledala le šapa z razprtimi kremplji, ki so podrsavali po tirih, ko se je vlak še premikal. Nekatere ljudi na vlaku je skrbela zgolj zamuda, ki naj bi jo vlak imel zaradi nepričakovanega postanka; nekdo od osebja pa je jasno poudaril, da se zaradi živali ne bomo ustavljali in klicali posebne ekipe/inšpekcije, saj bi to storili le v primeru, če bi šlo za povoženega človeka. In to navkljub dejstvu, da je medved zaščitena živalska vrsta!
Gre za grozljivo, a tudi take vrste nesrečo, ki bi se ji bilo že z malo dobre volje na strani SŽ mogoče povsem izogniti. In sicer v kolikor bi seveda SŽ imele posluh za adaptacijo svojih lokomotiv tako, da bi čim manj ogrožale življenja živali in ljudi. Iz lastnih izkušenj namreč vem, da so vlaki znamke Siemens izrazito tihi in jih je mogoče slišati oziroma zaznati šele, ko so v neposredni bližini denimo železniškega prehoda. Takrat pa je tudi največkrat že prepozno, da bi se ljudje in živali umaknili na varno. Prav tako ti vlaki nimajo nikakršnih opozorilnih luči in ne oddajajo drugih signalov, s katerimi bi na dogledno razdaljo opozarjali na svojo večtonsko prisotnost. Ni dvoma, da so ti vlaki, ki neslišno in oviti v temo (luči imajo namreč majhen domet) z veliko hitrostjo drsijo po tračnicah povozili že nešteto in znatno višje število živali (in mogoče ljudi) kot drugi bolj hrupni vlaki. To pa ne pomeni, da so denimo tovorni in drugi vlaki zaradi svoje večje hrupnosti povsem izvzeti iz podobnih nesreč, saj tudi ti še vedno niso opremljeni z opozorilnimi signali oziroma lučmi ali drugimi kombiniranimi svetlobno-zvočnimi oddajniki, ki bi resnično pripomogli k njihovi večji opaženosti. In tako se je na isti relaciji v drugi polovici septembra ponovila nesreča s smrtnim izidom, le da je tokrat tovorni vlak do smrti povozil človeka in ne medveda.
Na širši javnosti torej je, da pod vprašaj postavi naravo teh nesreč, opozori na njihovo nepotrebnost in pozove državne institucije k odgovornemu ukrepanju, saj so SŽ ne nazadnje za sedaj na srečo še vedno v večinski lasti države.
L.B.
Medved je zaščitena živalska vrsta, kar pomeni, da bi morala biti podjetja kot so denimo Slovenske železnice zavezana k odgovornosti za ohranjanje življenja živali, skozi habitat, katerih potekajo njihove prometne poti. Namesto tega, kot kaže spodaj opisani primer, do zaščitenih in drugih živalskih vrst gojijo brezbrižen odnos, saj jih očitno skrbi le povečevanje dobičkonostnosti, pri čemer živali (pa tudi ljudi), ki jih povozijo, obravnavajo le kot kolateralno škodo.
Siemensov vlak, ki je iz Ljubljane odrinil v petek, 5. 9. 2008, ob 19.40 je približno pol ure kasneje, ko je bila že trda tema med Planino in Rakekom do smrti povozil odraslega medveda. Po naravi trka sodeč je lokomotiva medveda presenetila, ga pograbila pod kolesje in dobesedno strla in razrezala do smrti. Iz kolesja, kot je kolegom kasneje pripovedoval strojevodja, je gledala le šapa z razprtimi kremplji, ki so podrsavali po tirih, ko se je vlak še premikal. Nekatere ljudi na vlaku je skrbela zgolj zamuda, ki naj bi jo vlak imel zaradi nepričakovanega postanka; nekdo od osebja pa je jasno poudaril, da se zaradi živali ne bomo ustavljali in klicali posebne ekipe/inšpekcije, saj bi to storili le v primeru, če bi šlo za povoženega človeka. In to navkljub dejstvu, da je medved zaščitena živalska vrsta!
Gre za grozljivo, a tudi take vrste nesrečo, ki bi se ji bilo že z malo dobre volje na strani SŽ mogoče povsem izogniti. In sicer v kolikor bi seveda SŽ imele posluh za adaptacijo svojih lokomotiv tako, da bi čim manj ogrožale življenja živali in ljudi. Iz lastnih izkušenj namreč vem, da so vlaki znamke Siemens izrazito tihi in jih je mogoče slišati oziroma zaznati šele, ko so v neposredni bližini denimo železniškega prehoda. Takrat pa je tudi največkrat že prepozno, da bi se ljudje in živali umaknili na varno. Prav tako ti vlaki nimajo nikakršnih opozorilnih luči in ne oddajajo drugih signalov, s katerimi bi na dogledno razdaljo opozarjali na svojo večtonsko prisotnost. Ni dvoma, da so ti vlaki, ki neslišno in oviti v temo (luči imajo namreč majhen domet) z veliko hitrostjo drsijo po tračnicah povozili že nešteto in znatno višje število živali (in mogoče ljudi) kot drugi bolj hrupni vlaki. To pa ne pomeni, da so denimo tovorni in drugi vlaki zaradi svoje večje hrupnosti povsem izvzeti iz podobnih nesreč, saj tudi ti še vedno niso opremljeni z opozorilnimi signali oziroma lučmi ali drugimi kombiniranimi svetlobno-zvočnimi oddajniki, ki bi resnično pripomogli k njihovi večji opaženosti. In tako se je na isti relaciji v drugi polovici septembra ponovila nesreča s smrtnim izidom, le da je tokrat tovorni vlak do smrti povozil človeka in ne medveda.
Na širši javnosti torej je, da pod vprašaj postavi naravo teh nesreč, opozori na njihovo nepotrebnost in pozove državne institucije k odgovornemu ukrepanju, saj so SŽ ne nazadnje za sedaj na srečo še vedno v večinski lasti države.
L.B.
Naročite se na:
Objave (Atom)
